Tudi vegane kurijo, mar ne?

2 komentarjev 6.04.2011 12:16 bobek

Francoski veganski par, ki je svojo 11 mesečno hčer hranil samo z materinim mlekom, je postavljen pred sodišče in soočen z zagroženo 30-letno zaporno kaznijo, zaradi smrti njune hčerkice.

Obtožba se glasi: umor iz malomarnosti zaradi pomanjkanja vitaminov.

Par, ki je strogo veganski in zavrača tudi živalsko mleko in jajca, je poklical reševalce marca 2008. Ti so našli mrtvega otroka in poklicali policijo. Otrok naj bi bil bled in težek samo 5,7 kg. Povprečen otrok te starosti tehta 8 kg.

Obdukcija je pokazala pomanjkanje vitamina D in B12, kar vodi v oslabitev imunskega sistema, vse pa naj bi bila posledica neuravnovešene diete.

Tožilec trdi, da je vse povezano z nepopolno prehrano dojenčka.

V zadnjem obdobju se je povečalo preganjanje veganov v svetu. Čedalje več je primerov odvzemov otrok zaradi neprimerne veganske, frutarijanske, ali bognedaj diete surove hrane. Starše, ki svoje otroke zredijo s pomočjo McDonaldsa in umetnih formul, seveda nihče ne preganja, tudi če dosegajo težo, ki se je ne sramujejo niti telički.

Škandal je, če svojega otroka hraniš naravno, s surovo, neprocesirano hrano. S takimi ljudmi že mora biti nekaj narobe in otroka je treba zaščititi.

Seveda se lahko vprašamo, ali bi bolničarji poklicali policijo tudi, če bi bilo stanovanje napolnjeno z vrečkami čipsa, hamburgerjev, sladkarij in mesa. Smrt takih otrok pripišejo povsem drugim razlogom, saj hranjeni so bili pa ja normalno.

Testiranja so pokazala, da na zahodu (tudi v Franciji) kar 85 procentov otrok trpi za pomanjkanjem vitamina D, magnezija in cinka, vendar staršem z junk hrano vzgojenim otrokom, se ni treba bati obtožbe zaradi pomanjkanja vitaminov, če se njihovim otrokom kaj zgodi. In se dogaja, primeri diabetisa tipa 2, raka in srčnih obolenj pri starosti 10 let, niso nobena posebnost več.

Ne vem kaj je bilo narobe z otrokom veganskega para, da ni pridobival na teži in je bil imunsko oslabljen, seveda tega tudi izvedel ne bom. Preiskava ne gre v smer odkrivanja morebitnih drugih zdravstvenih težav. Krivec je znan: materino mleko, kot nepopolna, neuravnotežena prehrana. Če bi bil otrok star 11 let, bi to še lahko razumel, ampak dati starše pred sodišče, ker dojijo otroka pri 11 mesecih???

Zdravniki za vsako bolezen zelo radi krivijo gene, tu to seveda to ne pride v poštev. Tudi to da je mati stara 37 let, ne igra nobene vloge, čarovnica je odkrita, sedaj čakamo samo še na grmado.

Torej vegani, kaj narediti?

Prvič, res morate paziti na prehrano. Ni vsaka veganska prehrana, tudi zdrava prehrana. B12 in omega 3 maščobe sta dve sestavini, ki jih večini veganov v resnici primanjkuje.

Drugič, bodite pripravljeni na boj z državo za vašo pravico vzgojiti otroka po svoje. Že najmanjša odstopanja od “normale” so lahko nevarna. V Sloveniji zaenkrat še ne, v ZDA pa že jemljejo otroke, samo zaradi “napačne” prehrane veganskih staršev.

Tretjič, nikoli ne priznajte avtoritetam, da hranite otroka samo vegansko. Lažite, ja. Recite, da otroku dajete uravnoteženo prehrano (ta izraz je zelo v modi), vsake toliko malo mesa in mlečnih proizvodov, sladkarijo tu pa tam, v McDonalds pa greste samo za rojstne dneve. In zapomnite si, umrle otroke hranjene z junk prehrano, nikoli ne testirajo zaradi pomanjkanja vitaminov. Sumljivi so samo umrli otroci veganskih staršev.

Če bi naredili preiskave na otrocih umrlih za rakom, bi najbrž našli telesca napolnjena s strupenimi kemičnimi aditivi procesirane hrane in procesiranega mesa, aspartam in podobne “neškodljive” sestavine moderne hrane.

Ampak to jih ne zanima. Važno je, da ste ubogljivi potrošnik, ki verjame, da je vse zdravo v mejah normale in sodeluje v potrošnji prehrambene industrije in posledično še medicinsko – farmacevtske. Seveda se ta normala vseskozi spreminja, zdravje pa, kaj je že to? (osem zdravniških receptov na prebivalca Slovenije samo v enem letu).

Tako nor je postal ta svet, da je dojenje postalo nevarno in zagrožena kazen 30 let zapora, hranjenje otrok s procesirano, nič vredno (da ne rečem kaj hujšega) hrano pa je povsem normalno, pravzaprav zapovedano.

Propaganda velikih proizvajalcev je tako uspešna, da se celo večina ljudi postavi proti takim staršem, češ saj mu sploh niso dajali hrane in hitro skočijo ter dajo vrečko čipsa svojemu, ko je pa ja lačen, od kosila je že 15 minut.

Pa dober tek, karkoli že jeste.

Povezava na članek o francoskem paru je tule.

  • Share/Bookmark


Kategorija: nekategorizirano

V iskanju pravega kmeta

4 komentarjev 7.03.2011 09:14 bobek

Zadnje čase se veliko govori o zdravi, ekološki prehrani in kako ta blagodejno vpliva na vse naše čute, nam izboljša zdravje…

To sprejet je lažji del posla, kako najti in pri tem ne bankrotirati, zdravo hrano je pa druga pesem. Preletel sem nekaj eko ponudb domače, slovenske prehrane in naletel tudi na spletne ponudbe in celo dostavo na dom. Moram sicer priznat, da nisem ravno oboževalec nakupov po trgovini in če se le da zadevo prevalim na mojo boljšo polovico, vendar ko sem gledal cene eko fižolčkov, jabolk…, sem se nenadoma počutil zelo siromašnega.

Bo treba drugače, direktno k viru prehrane.

Kot pa vemo, kmetje niso vsi enaki in tudi za svoje potrebe ne proizvajajo vsi eko .
Kako najti pravega kmeta?

Zapelji se v bližino doma, kjer so kmetije in pojdi na sprehod, ali še bolje vozi se s kolesom. Prvi znak, da je kmetija po tvojem okusu, so prosto spuščene kravice na pašniku. Saj še veš kako izgledajo? Podobne so Milki s TV, samo druge barve. Zabremzaj in zlezi z bicikla.
Previdno pojdi do kmetije (pozor psi), spotoma si malo ogleduješ zelje, solato in ostale vrtnine in pridelke. Če so pridelki v popolni ravni vrsti in identično veliki, se obrni (ne za 360 stopinj ;) )in beži.
Tudi na drugih proizvodih lahko opaziš, ali je  kmet bolj ekološko naravnan. Saj poznaš razliko med špricanim in nešpricanim jabolkom.

Torej, če na prvi pogled pridelki dosegajo našo predstavo o zdravi pridelavi, poiščeš gospodarja kmetije in se spustiš v pogovor z njim, Pomaga, če si mlajše prikupno dekle, drugače pa tudi gre, samo prijaznost ne smeš pozabit doma.
Dober izgovor je prošnja za kozarec vode. V pogovoru mimogrede omeniš, kako se danes vse proizvaja s kemičnimi pripravki in spremljaš reakcijo na obrazu.
Pravi kmet stare vrste bo zardel od jeze (tudi če nima ekološkega certifikata) in povedal da pri njih pa kaj takega nikoli ne bodo delali, vsaj dokler je on gazda ne.

In tu pride sedaj na vrsto vprašanje, če oni kaj prodajajo in če ne, ali vsaj poznajo koga, ki ima v redu robo in bi bil pripravljen prodati kaj na svojem domu.
Ker si se  ustavil pri malo večjem kmetu, bo najverjetneje že on pripravljen prodajat. Za ceno ne sprašuj preveč, sigurno bo nižja kot na tržnici, če pa ne bo, greš lahko enkrat na led.
Tudi imajo takile domači prodajalci zelo radi vnaprejšen, stalen dogovor o količini (da ti vse pripravijo) in točnem dnevu in uri tvojih prihodov (imajo delo in te ne morejo čakat kar tako).

Na začetku se dogovoriš za neke osnovne zadeve, kasneje če je roba v redu in cena ugodna pa tudi glede na letni čas, nakupe spreminjaš.
In še nekaj, stalni dolgoletni kupci imamo popuste, vedno se nekaj navrže dodatno zraven, sploh če si z njimi prijazen in komunikativen. Kmetje so v bistvu najbolj prijazni ljudje, ki končno spet pridobivajo na veljavi (vsaj pri nekaterih), s tem mislim tiste, ki delajo bolj na tradicionalen način. Zaslužkarji in preprodajalci te bodo odgnali, ker jim boš sumljiv.

Veliko uspeha pri iskanju.

  • Share/Bookmark


Kategorija: nekategorizirano

Osnovni ritmi na kitari

3 komentarjev 5.03.2011 16:23 bobek

Ko se človek odloči za kitaro, se pred njim odpre kopica vprašanj. Najprej ali klasična, električna, bas, ali akustučna kitara. Nekako se prebiješ skozi informacije, s pomočjo googla in prijateljev ugotoviš razlike in navsezadnje se odločiš za nakup.

V redu, sedaj imaš kitaro, kako jo uglasit, je pa druga pesem. Kupiš še elektronski uglaševalec in doma začudeno gledaš v iglo, ki niha levo – desno, zraven se spreminjajo neke črke in drugi čudni znaki. Če imaš  prijatelja, ki že igra, skupaj uglasita in z malo sreče bo uglašena kitara zdržala -  kakšne pol ure. Drugače po nasvet v trgovino, kjer so najbolj veseli takih vprašanj – not.

Naslednji korak je učenje  osnovnih akordov. V knjigi akordov so akordi lepo po abecedi, ti pa samo začudeno gledaš mreže, pike in razpredelnice. Kaj naj bi to pomenilo v praksi na kitari, je seveda španska vas. Spet je na vrsti prijatelj, ki nas ima počasi že malo čez glavo, a nam vseeno razloži kaj pomeni kriptografski zapis akordov.

Po nekaj tednih muk in bolečin v prstih, za katere seveda noben ni povedal kako hude bodo, znaš nekaj osnovnih akordov. Dobiš pesmarico, ali na internetu najdeš zapis akordov svoje priljubljene pesmi in začneš.

Kako?

Akordi, ki so zapisani so ti znani, znaš jih prijet, celo nekaj zvoka pride ven brez škripanja, a pesem tvoje priljubljene skupine zveni nekako drugače. Brenkaš dol, poskusiš gor in vse skupaj ni podobno ničemur. In ugotoviš, da znaš akorde, ne veš pa kako dobit ritem in tu ne pomaga niti striček Google, niti prijatelj (če je to še vedno), ki igra druge pesmi. Kako brenkat, da dobiš smislel, je videti nacionalni zaklad kitaristov, ki ga nekako neradi delijo.

In zato sem se odločil, da malo bolj javno podarim nekaj teh osnovnih brenkanj, ki bodo mogoče kakšnemu začetniku naredile lepši dan, vsaj kitarski, mogoče pa se bo ohranilo tudi kakšno prijateljstvo.

Nekaj univerzalnih načinov:

Velika črka D pomeni udarec navzdol, s trzalico, ali palcem, velika črka G pomeni udarec navzgor, s kazalcem, če ne marate trzalice.

Splošen način igranja, ki pride v poštev za veliko komadov:

DDG GDG

Klavirske in ostale balade (Let it be…)

D DGDG, časovni razmik med prvim in drugim dol je daljši, ali krajši, glede na hitrost balade.

DGDG

poudariš prvi ali drugi dol, pomagaj si s štetjem. Štej vsak udarec na dol, poudari pa parnega ali neparnega. Štej samo do 4, nato od začetka, ker drugače te bo zmedlo.

Primer komad Living next door to Alice, kjer poudariš parne udarce navzdol in dobiš lepo melodijo na enostaven način (ko znaš ;) )

To so trije osnovni načini, ki jih v določenih komadih kombiniraš in dobiš čuda. Včasih se akord menja sredi takih ciklov.

Lepo se imejte in igrajte kitaro vsak dan.

  • Share/Bookmark


Kategorija: nekategorizirano